Dihanje je tukaj z nami ves čas, od našega začetka, do našega konca. Je posrednik med umom in telesom in lahko vpliva na oba.

Zanimivo je, kako dihanje vpliva na naše razpoloženje in se z njim spreminja. Kadar smo pod stresom, jezni ali razdraženi, dihamo plitvo in hitro, kadar smo umirjeni in zadovoljni, je počasno in globoko. Kadar nas je strah, je dihanje hitro, plitvo in večkrat prekinjeno. Poskusite se v kakšni stresni situaciji zavedati svojega diha in začnite dihati počasi in globoko. Kaj se zgodi? Počasno in globoko dihanje umiri naše telo, saj znižuje krvni pritisk, umirja srce in sprošča mišice. Ker se umiri naše telo, se posledično umiri tudi naš um in naša čustva.

Če se naučimo zavedanja svojega dihanja, lahko vplivamo na to, kako se bomo počutili, saj lahko svoje dihanje spremenimo.

Dihanje nam lahko služi tudi kot sidro, pomaga nam, da se zasidramo v trenutku, ki ga doživljamo zdaj. Kadar misli, telesni občutki ali čustva postanejo preveč intenzivni ali pretežki, lahko svojo pozornost vedno preusmerimo na dihanje. To nas lahko pomiri, nam da občutek varnosti in stabilnosti.

Poznamo različne dihalne tehnike namenjene sproščanju ali tehnike namenjene prebujanju ali večji aktivaciji telesa in uma. V psihoterapiji je dihanje uporabno, saj preko njega lahko bolje razumemo klientovo doživljanje. Kot terapevtski pripomoček se dihanje uporablja za obvladovanje različnih motenj, ozaveščanje nezavednih vsebin, ki jih z zadrževanjem dihanja oseba zadržuje.

Kakšno je pravilno dihanje?

Pri pravilnem dihanju je izdih daljši od vdiha. Daljši izdih vpliva na počasnejše bitje srca in posledično to vpliva na sprostitev telesa. Ko se telo umiri, se umirijo tudi naša čustva in naš um. Pri tem dihamo trebušno, oziroma s prepono (pri vdihu se trebuh razširi, prepona se pomakne navzgor, pri izdihu se trebuh skrči in prepona se pomakne navzdol). To dihanje nam v terapiji pomaga pri vzpostavitvi boljšega stika s čustvi in spomini.

Naslov: Koroška cesta 2, 4000 Kranj; Telefon: 041/629-652